Povzetek: Pfizerjeva in Modernina cepiva proti virusu COVID-19, ki temeljijo na MRNA, so povzročila poškodbe in smrti v obsegu brez primere. Ta kratek članek pojasnjuje iz znanih dejstev, zakaj je treba pričakovati neželene dogodke ne samo po prvem injiciranju takega cepiva, temveč tudi po vsaki naslednji injekciji. Argument ni omejen na SARS-CoV-2 ali njegove beljakovine, ampak na splošno velja za kateri koli antigen, ki ni sam, uveden v obliki mRNA. Zato je treba ne samo ustaviti cepiva proti COVID mRNA, temveč se cepiva proti mRNA nikoli več ne smejo uporabljati, ne glede na zadevno nalezljivo sredstvo.
Michael Palmer, MD and Sucharit Bhakdi, MD doctors4covidethics.org
- Uvod
Bralci spletnega mesta D4CE bodo seznanjeni z zlonamernim varnostnim zapisom cepiv mRNA COVID, ki sta jih proizvedla Pfizer in Moderna. Ena od presenetljivih funkcij je, da se neželeni dogodki pojavijo ne samo po prvi injekciji, ampak tudi po vsakem booster vbodu. V tem kratkem članku bomo preučili razlog za to opažanje. D4CE je razpravljal o drugih vidikih toksičnosti za cepivo proti mRNA [2,3].
2. Kako delujejo cepiva proti mRNA COVID
Cepiva Pfizer in Moderna mRNA sestavljajo sintetični prenosniki RNK (mRNA), ki kodirajo sars-CoV-2 “spike protein”, ki ga običajno najdemo na površini koronavirusnih delcev. Ta mRNA je prevlečen z mešanico sintetičnih lipidov – maščobam podobnih molekul – ki jo ščitijo pred razgradnjami med transportom znotraj telesa in ki prav tako olajšajo njegov vnos v ciljne celice z endocitozo.
Po vnosu delca cepiva v celico se lipidi slečejo, mRNA pa se sprosti v citosol (znotrajcelično tekočino). MRNA se nato veže na ribosome – majhne beljakovinske tovarne celic – in jih usmerja k sintezi dejanskih molekul beljakovinskih bodic. Večina molekul beljakovin bo nato prepeljana na celično površino.
Prej ali slej bodo celice, ki izražajo to beljakovino ali ostanke takšnih celic, dosegle organizacijska središča imunskega sistema v limfnih organih. Kočni protein bo nato prepoznan po različnih vrstah imunskih celic, vključno z B-limfociti (B-celice), ki bodo začele delati protitelesa za to.
Poleg tega bo tako kot pri vseh beljakovinah, ki so sintetiizirane znotraj celice, majhno število molekul razdrobljeno, fragmenti pa bodo predstavljeni na celični površini v povezavi s specifičnimi (HLA-) nosilci beljakovin. Namen tega mehanizma je imunski nadzor: takoj ko se pokažejo fragmenti nekaterih beljakovin, ki jih imunski sistem ne prepozna kot “jaz”, to je, kot pripada človeškemu telesu, bo imunski odziv nameščen na vse celice, ki ga proizvajajo. Ta odziv bo povzročil nastanek citotoksični T-limfociti (T-ubijalske celice), ki napadajo in uničujejo celice, ki predstavljajo tiste antigenske fragmente.
Citotoksični učinek T-ubijalskih celic bo povečan z več drugimi mehanizmi imunskega efektorja, ki jih sprožijo protitelesa. Če se ta kombinirani imunski napad zgodi celicam, ki obdajajo krvne žile – endotelialne celice – lahko kot posledico, povzroči strjevanje krvi. Treba je pričakovati možgansko kap, srčni napad in tromboze, o številnih takih primerih pa so poročali kot o neželenih dogodkih po cepljenju s cepivomAstraZeneca in Moderna covid-19 mRNA (pa tudi z cepivi, ki temeljijo na adenovirusu, ki jih proizvajata cepiva AstraZeneca in Johnson & Johnson).
Od teh imunoloških mehanizmov je treba pričakovati, da bodo delovali z drugimi virusnimi antigeni, kodiranimi z mRNA. V primeru cepiva COVID19 obstaja druga, edinstvena pot, ki povezuje konice proteina z motnjami krvnega obtoka. Centralno pomemben del spike beljakovine (fragment S1) se lahko odcedi in sprosti iz celice. Fragment S1 se lahko nato zaklene na krvne trombocite (trombocite) in na endotelialne celice na oddaljenih mestih, kar vpliva na njihovo aktivacijo. Ta druga pot sprožitve poškodbe žil in krvnih strdkov je specifična za sars-CoV-2 konice beljakovin.
3. Kako se imunski sistem ukvarja z naravnimi virusi (ali živimi cepivi)
Reakcija imunskega sistema na izražanje cepiva proti mRNA je precej podobna odzivu imunološko naivnega gostitelja na prvo okužbo z novim virusom. V tej situaciji ni nič, kar bi virusu preprečilo vstop v celico. Ko bo v celici, bo virusni genom usmerjal delovanje virusnih beljakovin, ki se bodo spet pojavile na površini celice – nekatere v netaknjeni obliki in večino kot fragmente, kot je bilo obravnavano zgoraj. Zato bodo citotoksične T-celice in mehanizmi, odvisni od protiteles, skupaj napadli okuženo celico in jo ubili. Smrt okuženih celic v dovolj velikem obsegu bo povzročila vnetje in klinično bolezen.
Kaj se zgodi, če smo spet okuženi z istim virusom? V tem primeru bomo že imeli protitelesa na to, in ti bodo preprečili veliko delcem virusa vstop v naše telesne celice. Namesto tega bodo delce virusa, ki so vezani na protitelesa, prevzeli phagocyti in jih uničili.
V bistvu isto vrsto imunskega odziva sprožijo živa cepiva proti virusom, kot je na primer cepivo proti ošpicam. Razlika je v tem, da je bil virusni sev, ki se uporablja za cepljenje, “zmanjšan”, da ne bi povzročil pomembne bolezni tudi po prvi okužbi.
4. Kako imunski sistem reagira na cepiva proti mRNA
Kot je navedeno zgoraj, bo prva injekcija cepiva proti mRNA sprožila zaporedje dogodkov, ki so za razliko od dogodkov, ki jih vidimo pri virusni okužbi – mRNA bo sprožila sintezo proteinskega antigena, ki ga kodira, imunski sistem pa bo ustvaril protitelesa in citotoksične T-celice, usmerjene proti temu antigenu. Skupaj bo to povzročilo smrt celice.
Kaj se zgodi, če damo poživilno injekcijo istega cepiva? Zdaj bodo prisotna protitelesa proti antigenu. Vendar pa za razliko od ustreznega virusa delci cepiva vsebujejo le načrt mRNA, vendar brez beljakovinskih kopij antigena. Tako protitelesa ne bodo prepoznala in se prijela za delce cepiva. V skladu s tem, nič ne more preprečiti mRNA vstop v telesne celice in izražanje antigena, in imunski sistem napade te celice. Še več, imunski sistem bo že pripravljen, da napade hitreje in bolj silovito.
Enako se bo zgodilo ne samo po drugi injekciji, temveč po vsakem naslednjem booster injiciranju. Podobno so posamezniki, ki so že imeli COVID-19 in so tako pridobili naravno imuniteto, izpostavljeni povečanemu tveganju za neželene učinke tudi po prvem injiciranju cepiva proti MRNA [4,5]. Sami boste lahko sklepali ne glede na obsodbe ljudi, v številnih jurisdikcijah, vključno s tistimi, ki imajo dokumentirano naravno imuniteto, na naključno neskončno serijo posnetkov ojačevalca MRNA proti COVID-19.
5. Zakaj je prvo injiciranje cepiva proti mRNA bolj škodljivo kot cepivo proti običajnim živim virusom?
Zgornji argument pojasnjuje, zakaj bodo poživitvene injekcije bolj strupene s cepivi proti mRNA, ne pa tudi, zakaj so tudi prve injekcije cepiv proti COVID-19 mRNA povzročile toliko več škode kot običajna cepiva proti živim virusom v preteklosti. V zvezi s tem obstaja več vidikov:
- izbira antigena – in sicer konice beljakovine , ki ima ključno vlogo pri patogenezi redne bolezni COVID-19 ;
- hiter pojav cepiv proti mRNA v krvnem obtoku, ki bo privedlo do izražanja konic proteina v endotelialnih celicah krvnih žil, uničenja teh celic z imunskim napadom in strjevanja krvi;
- velike količine mRNA, prisotne v vsaki injekciji. Ta količina daleč presega količino jedrtnih kislin, vbrizganih s zmanjšanimi živimi cepivi ali odvzetih v primeru naravne okužbe.
Ugotavljamo, da se samo prvi razlog nanaša posebej na cepiva proti COVID-19. Druga dva sta kot taka neločljiva v tehnologiji cepiva proti mRNA, pričakovati pa jih je treba tudi s cepivi, ki kodirajo virusne antigene brez toksičnosti. Vsaj končni razlog– in sicer prevelik dani odmerek škodljive jedke kisline – velja tudi za cepiva, ki temeljijo na adenovirusu, ki jih proizvajata Johnson & Johnson in AstraZeneca. Vendar pa lahko s temi dvema cepivoma upamo, da bo odziv protiteles na adenoviralne beljakovine vektorja ublažil uničenje celic, ki ga povzročajo obnovitveni odmerki.
6. Zaključek
Videli smo, da je tehnologija mRNA iz zelo splošnih in osnovnih razlogov sama po sebi nevarnejša od živih virusnih cepiv, ki so že sama manj varna kot neaktivirana cepiva proti virusom ali podobnim cepivom (slednji dve sorti v tem članku nista bili omenjeni). V skladu s tem cepiva proti COVID-19 mRNA nikoli ne bi smela biti uvedena. Njihovo sedanjo uporabo je treba ustaviti, vsak nadaljnji razvoj te temeljno pomanjkljive tehnologije cepiva pa je treba ustaviti.
Opomba
Tudi če pred ponovno okužbo protiteles ni mogoče odkriti v krvnem obtoku, ker je bila prva okužba že predolgo nazaj, bomo še vedno imeli tako imenovane spominske B-celice, ki jih je mogoče v kratkem času ponovno aktivirati in sprožiti hiter in močan odziv protiteles; podobno obstajajo spominske T-celice in se lahko hitro aktivirajo. Tako da, čeprav bo virus uspel okužiti majhno število celic, bo imel veliko manj časa za razmnoževanje kot prvič – okužba bo hitro uničena in le nepomembno število okuženih celic bo uničenih. Zato otroške bolezni doživimo le enkrat – imunološki spomin je pripravljen delovati tudi po desetletjih. Nekateri virusi se lahko namnožijo tudi po “nevtralizaciji” in se absorbirajo v imunske celice. V teh primerih protitelesa poslabšajo bolezen. Temu pravimo protitelesno odvisno izboljšanje (ADE) in se pojavlja na primer pri virusu Denga, pa tudi pri koronavirusih, vključno s povzročiteljem COVID-19 (SARS-CoV-2).
Reference
- Goss, J. and Price, M. (2022) Covid-19 Statistics 2022.
- Anonymous, (2021) The Dangers of Booster Shots and COVID-19 `Vaccines’: Boosting Blood Clots and Leaky Vessels.
- Palmer, M. and Bhakdi, S. (2021) The Pfizer mRNA vaccine: Pharmacokinetics and Toxicity.
- Menni, C. et al. (2021) Vaccine side-effects and SARS-CoV-2 infection after vaccination in users of the COVID Symptom Study app in the UK: a prospective observational study. Lancet Infect. Dis. 21:939-949
- Parés-Badell, O. et al. (2021) Local and Systemic Adverse Reactions to mRNA COVID-19 Vaccines Comparing Two Vaccine Types and Occurrence of Previous COVID-19 Infection. Vaccines 9 (preprint)
- Marik, P.E. et al. (2021) A scoping review of the pathophysiology of COVID-19. Int. J. Immunopathol. Pharmacol. 35:20587384211048026
Truth seeker 